Vključevanje VEX 123 v učni načrt socialno-čustvenega razvoja

Samoregulacija ter prepoznavanje in izražanje čustev so področja, na katerih mladi učenci nenehno delajo. Delo z VEX 123 v razredu pomaga učencem razvijati socialno-čustvene veščine s sodelovalnim učenjem in skupinskim reševanjem problemov, pa tudi s STEM Labs, ki so posebej namenjeni socialno-čustvenemu učenju.

Zakaj je pomembno poimenovati in prepoznati čustva?

Razvoj samoregulacije je pomemben del procesa odraščanja pri majhnih otrocih, pri čemer je zmožnost natančnega in učinkovitega poimenovanja lastnih čustev ključni gradnik tega procesa.¹ Naša čustva se med dnevom nenehno spreminjajo, pri majhnih otrocih pa so te spremembe pogosto zelo intenzivne. Zmožnost, da čustvom damo glas in jih poimenujemo, nam pomaga deliti ta čustva z drugimi na prospodružben način. To je prvi korak k temu, da pridobimo določen nadzor nad čustvom in nad tem, kako ga izražamo.

Pomagati učencem razviti čustveni besednjak jim omogoča, da opazijo raznolikost čustev, ki jih doživljajo, in da jih učinkovito poimenujejo, ter tako začnejo čustva uravnavati in obvladovati v socialnem okolju. Da bi to učinkovito dosegli, morajo otroci čutiti varnost in sprejetost, kar jim daje pogum za ranljivost brez obsojanja s strani vrstnikov.

Kako so čustva povezana z vedenjem?

Ko majhni otroci gradijo čustveni besednjak, njihovo vedenje pogosto izrazi čustva prej kot besede. Pomagati otrokom, da vidijo povezavo med svojimi dejanji, izrazi in čustvi, je pomemben korak pri tem, da razumejo, da imajo nadzor nad svojim vedenjem — in, kar je še pomembnejše, da njihovo vedenje ni odraz njihove lastne vrednosti.

Spodbudite to tako, da učencem v danem trenutku jasno poimenujete vedenje in čustva ter to počnete skupaj z njimi. Okvir »Ko počneš ____, mi to pove, da se počutiš ____« je lahko koristno orodje, ki učencem pomaga to prepoznati, in odlično izhodišče za pogovor, s katerim učenci prevzamejo odgovornost za svoje vedenje.

Na primer, učenec, ki kriči, ko gre po plašč pred odmorom, lahko izzove različne odzive učitelja. V tem okviru bi se pogovor lahko odvijal takole:

Učiteljica: Samo, ko kričiš, mi to pove, da se počutiš jeznega. Se zdaj počutiš jeznega?

Samo: Ne, počutim se vznemirjenega! Gremo na odmor!

Učiteljica: Oh! To je bilo zavajajoče. Kaj drugega bi lahko naredil, da pokažeš, da si vznemirjen, ne da bi kričal?

Samo: Lahko se nasmejem in skačem?

Učiteljica: Velik nasmeh je odličen način, da pokažeš, da se počutiš veselo! In ne moti razreda z glasnimi zvoki. Odlična zamisel!

Kako je to povezano z razvojem empatije in samoregulacije?

Razumevanje tega, kako izražamo čustva, je povezano s tem, kako razlagamo čustvene izraze drugih — kar je pomemben del razvoja empatije.² Da bi otrok resnično empatično odgovoril na čustva nekoga drugega, mora biti zmožen prepoznati, kaj ta oseba čuti, in to povezati z lastnim doživljanjem tega čustva. Razredne dejavnosti, ki socialno-čustveno učenje naredijo za skupni podvig (kot je npr. enota STEM Lab z igranjem vlog z robotom), pomagajo krepiti zmožnost učencev za empatijo in pričakovanje empatije med vrstniki in učitelji.³

Ta razvoj empatije je mogoče usmeriti v podporo prosocialnemu vedenju učencev in samoregulaciji med medsebojnimi interakcijami.⁴ Posredovanje pri nesoglasjih in razlikah v čustvih pri majhnih otrocih je del vsakega razreda, redno pogovarjanje o čustvih pa učencem daje orodja, s katerimi začnejo sami reševati socialne težave. Ko učencem pomagamo vzpostaviti povezavo med lastnimi čustvi in dejanji ter tem, kako to vpliva na čustva in dejanja других, ustvarimo prostor za nastanek empatične zanke. Ko torej pride do nesoglasij, lahko učenci delajo na reševanju socialnih težav na bolj zdravstvene in učinkovite načine.

VEX 123 STEM Labs in socialno-čustveno učenje

Okvir enot VEX 123 STEM Lab je zasnovan tako, da podpira razvoj samoregulacije pri učencih. Navodila in opomniki med laboratorijskimi vajami nudijo strategije za pomoč učencem pri sprejemanju odločitev ali predloge za ravnanje, kadar se med dejavnostjo počutijo frustrirani. Vzpostavljanje strategij odločanja in dogovorov z učenci o tem, kako se pogovarjati s partnerji ali prositi za pomoč, podpira uspešno sodelovalno učenje v STEM Labs in v razredu nasploh. Ko se učenci bolje spoznajo s STEM Labs, se lahko vedno znova vračajo k tem dogovorom o tem, kako sprejeti odločitev ali kako podpreti sošolce, ki se počutijo frustrirane, ter gradijo na empatičnem odzivu.

Med vmesno pavzo pri laboratorijskih vajah z odprtimi izzivi lahko učenci razpravljajo o uspehih in težavah pri izzivu. Ko imajo prostor za deljenje občutkov zmage ali frustracij, učenci nadaljujejo z gradnjo samozavedanja in spoznajo, da lahko drugi delijo ta čustva. Skupaj lahko razred nato poišče morebitne rešitve za medsebojno pomoč, preden začnejo z drugim delom igre.

V razdelku za izmenjavo izkušenj lahko učenci razmislijo o laboratorijski vaji in komuniciranju s skupino. Med tem pogovorom si vzemite čas, da učencem pomagate razrešiti težave pri skupinskem delu, in skupaj z njimi naredite načrt za boljše sodelovanje v naslednji laboratorijski vaji. Spodbujajte učence, da za strukturiranje teh pogovorov uporabijo okvir »Ko počneš ____, mi to pove, da se počutiš ____«.

Učenci bodo med uporabo VEX 123 nenehno rasli in se učili. Dokumentirajte te pogovore oziroma strategije odločanja, h katerim se učenci zavežejo, ter jih hranite kot referenčno točko. Delite jih s starši in skrbniki, da se to socialno-čustveno učenje lahko razširi iz razreda v vsakdanje življenje in interakcije.

¹  Housman, Donna K. "The importance of emotional competence and self-regulation from birth: A case for the evidence-based emotional cognitive social early learning approach." International Journal of Child Care and Education Policy 11.1 (2017): 13.

²  Poole, Carla, et al. “Ages & Stages: Empathy.” Scholastic,  https://www.scholastic.com/teachers/articles/teaching-content/ages-stages-empathy/

³  Ibid.

⁴  Ibid.